English  stik

Žiga Okorn se že poldrugo desetletje posveča iskanju odgovorov na vprašanje, kako lahko danes podoba povabi, zbližuje in celi, s tem, ko se dotakne našega globokega likovnega izkustva, ki je blizu sočutenju, občutenju pa tudi sočutju in ljubezni. Te krhke, preproste podobe, ki jih z zemeljskimi pigmenti in nekaj kapljicami vode slikar dobesedno prelije na papir ali platno, razpirajo perspektive, ki jih navznoter sicer živimo, vendar jih premalo uresničujemo tudi navzven. So vpoklici naših občutljivih, a močnih stanj, pri katerih sta povezana telo in razum, roka in um, glava in srce. 

Akvareli otrok, pred katerimi stoji gledalec kot pred lastno prihodnostjo, so narejeni tako elementarno, da jih ni težko spregledati. Spregledati in pripustiti k sebi, tja, kjer je v nas še droben otrok, ki čaka, da pogledamo na svet z njegovimi na široko odprtimi očmi. To, kar gleda in čuti, je tukaj in sedaj, je vseprisotno in večno. Tu-je že v jeziku ni do konca obvladljivo, ni dosegljivo ne s predstavo ne s projekcijo, je ustvarjalni proces in del nas samih. Slikarski temelj podobe, ki ji nista tuji ne zahodna ne vzhodna umetnost, nagovori v jeziku, ki – zato ker zaupa v veščino in pozna tradicijo – ustvarja prostor domišljiji in iznajdljivosti gledalca. 

Biografija
Rodil se je leta 1967 v Ljubljani. Obiskoval je Srednjo oblikovno šolo in dopolnilno risanje pri slikarju Štefanu Planincu. Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani je končal z razstavo na stari čolnarni v Tivoliju leta 1991 pri prof. Gustavu Gnamušu in prof. Tomažu Brejcu. Od leta 1994 deluje kot svobodni umetnik. Je soavtor prenove nekdanjih vojaških zaporov v mladinski hotel Celica in avtor ene od celic. S skupino Sestava je dejaven v vrsti strokovno-civilnih pobud, ki se dotikajo likovne umetnosti in kulture na pedagoškem (proti ukinitvi likovnega pouka v osnovnih šolah), kulturno-varstvenem (pobuda za strokovno rešitev Robbovega vodnjaka) in stanovskem področju (pobuda in soorganizacija dražbe za rešitev DSLU). Ukvarja se še z oblikovanjem in postavljanjem razstav (stalna postavitev na Blejskem gradu, NMS, 2008 Mestna muzejska zbirka Črnomelj, Tematska pot Na svoji zemlji, 2012 Kolesarska pot Bohinj, U fabrk Mestni muzej Idrija 2015, Dame in čipke, Mestni muzej Idrija 2016 – 2017, Unesco Heritage, prostorsko označevanje, Idrija in okolica 2016 – 2017), ilustracijo, fotografijo, notranjim oblikovanjem.
Od leta 1991 svoja slikarska dela, akvarele, risbe in kipe redno razstavlja doma in v tujini.
Živi in ustvarja v Ljubljani pod Rožnikom.

Nagrade
2002
- Nagrada za najboljši akvarel, Piran, Piranski Ex-tempore
2004
- Plaketa mesta Ljubljana, za umetniški projekt prenove nekdanjega zapora na Metelkovi v mladinsko
prenočišče Celica, Ljubljana s KUD Sestava
2006
- Zlati svinčnik, nagrada Arhitekturne zbornice Slovenije, za umetniški projekt prenove nekdanjega zapora
na Metelkovi v mladinsko prenočišče Celica, Ljubljana s KUD Sestava
2008
- Ex tempore Grožnjan in 1. nagrada za ustvarjeno delo Spomin, Grožnjan, Hrvaška
- Zlati svinčnik, nagrada Arhitekturne zbornice Slovenije, V sodelovanju z arhitekti; Aleksander S. Ostan,
Nataša Pavlin in Veronica Egart za postavitev razstave ob razgrnitvi novih prostorskih aktov (SPN, IPN) MOL (2008.)
2011
- Zlati svinčnik, nagrada Arhitekturne zbornice Slovenije, V sodelovanju z Ateljejem Ostan Pavlin, kolesarska pot od Bohinjske Bistrice do Bohinjskega jezera in naprej do Srednje vasi, večinoma po poljskih poteh in je označena kot presežek pri oblikovanju tematskih kolesarskih poti po Sloveniji in vzorčni primer dobre prakse. Za bohinjski aktivni turizem je več kot le dobra zasnova – je strateški projekt. »Počivališča in razgledišča so dobro postavljena, objekti in elementi urbane opreme pa zanimivo in domiselno oblikovani, po materialu in obliki skladni z lokalno arhitekturno dediščino in kulturno krajino.«
2014
- Priznanje Maks Fabiani, za projekt Kolesarska pot Bohinj, v sodelovanju z Birojem Ostan-Pavlin